Besedilo
S prsti kljunček narediš, pa s komolci poletiš, z ritko migaš sem in tja, gagagaga.
#Bod'mo račke zdaj kar vsi, urno hitro, en dva tri, vsakdo naj se zavrti, gagagaga.
#Če je kdo že zdaj zaspan, tečen, siten in bolan, naj bo račka vsaj en dan, gagagaga.
#Res lepo je račka bit, v vsaki luži imaš za pit, nikdar lačen, vedno sit, gagagaga.
#To zares lepo je, če smo račke vsi, radi se imamo, pa čofotamo, se vsak smeji, gagagaga.
#Pravice
Avtor besedila te pesmi je Tone Fornezzi; besedilo je še avtorsko zaščiteno. Objavljeno je z navedbo avtorja za petje v družini in razredu; dovoljenja za nadaljnjo uporabo nismo pridobili in ničesar s te strani ni dovoljeno kopirati naprej. Imetniki pravic lahko zahtevajo popravek ali umik — glejte besedila in avtorstvo.
»Račke« na kratko
- Država izvora
- 🇸🇮 Slovenija
- Jezik
- slovenščina
- Avtor besedila
- Tone Fornezzi
- Prva omemba
- slovensko besedilo Tone Fornezzi (»Tof«) na napev Wernerja Thomasa, mednarodni »račji ples« / »Ententanz« (objavljeno kot »Vesele račke«)
- Primerna za starost
- 2–7
- Razpoloženje
- plesna, igriva
- Nazadnje posodobljeno
- 27. avgust 2026
Kako se poje
- S prsti naredi kljunček in mahaj s komolci kakor s perutkami.
- Migaj z ritko sem in tja in zagagaj »gaga-gaga«.
- Ob »en, dva, tri« se vsi zavrtite — tudi zaspani in sitni smejo biti račke vsaj za en dan.
Pomen in izvor
To je plesna pesem za vse telo, ki celo sobo otrok spremeni v jato račk. Vsa navodila so že v petju: s prsti naredi kljunček, s komolci »poleti«, pomigaj z ritko sem in tja in zagagaj gaga-gaga. Nato naj bodo račke kar vsi — »en, dva, tri« — in se zavrtijo; prijazno je povabljen tudi otrok, ki je zaspan, siten ali malo bolan: naj bo račka vsaj za en dan.
Njena vedrina raste, kolikor dlje gre. Biti račka je, vztrajajo poznejši verzi, res najlepše življenje — v vsaki luži kaj za pit, nikoli lačen, vedno sit — in najlepše od vsega je takrat, ko smo račke vsi skupaj, ko čofotamo in se smejimo kot eno. To je topla mala poanta pesmi: zabava je v tem, da vse počnemo skupaj.
Pesem ni anonimna in njen napev ni slovenski. Besedilo.si jo objavlja kot Vesele račke z besedilom Toneta Fornezzija — »Tofa«, ljubljanskega novinarja, urednika in humorista, rojenega leta 1934 — in glasbo Wernerja Thomasa, švicarskega učitelja glasbe, čigar harmonikarski napev (tam naveden kot »Vogerltanz«) je postal Ententanz, Birdie Song in Chicken Dance, z nacionalnimi različicami od Francije do Švedske in več kot štiridesetimi milijoni prodanih plošč. Spletišče z akordi Trzalica objavlja isto besedilo brez avtorja — in prav tako pesem navadno srečamo: kot standard igralnih skupin, ki ga nihče ne pomisli podpisati. Pet kitic na tej strani je tistih, ki jih pojejo v igralnih skupinah; celotno objavljeno besedilo jih ima še nekaj več, njegovim besedam (na primer »Bod’mo račke zdaj kar vsi«) pa sledi okvir zgoraj.
Pogosta vprašanja
- Kako se poje in igra »Račke«?
- Kot plesno pesem. S prsti narediš račji kljunček, s komolci »poletiš«, z ritko pomigaš sem in tja in zagagaš »gaga-gaga«. Nato se ob »en, dva, tri« vsi zavrtijo, povabljen pa je tudi otrok, ki je zaspan, siten ali malo bolan — naj bo račka vsaj za en dan.
- Kaj slavijo »Račke«?
- Lepo račje življenje — čofotanje v vsaki luži, vedno kaj za pit pri roki, nikoli lačen, vedno sit. Vesela misel pesmi je, da je vse lepše, kadar počnemo skupaj, ko vsi čofotamo in se smejimo kot ena sama srečna jata.
- Kdo je napisal »Račke«?
- Slovensko besedilo je napisal Tone Fornezzi, ljubljanski novinar in humorist, znan kot »Tof« (rojen 1934), napev pa je delo Wernerja Thomasa — švicarskega učitelja glasbe, čigar harmonikarska skladbica iz petdesetih let je po svetu postala »Ententanz«, »Birdie Song« in »Chicken Dance«. Besedilo.si oba navaja pod naslovom »Vesele račke«; spletišče z akordi Trzalica objavlja isto besedilo brez avtorja.
