pet otroških prstkov, vsak svoj mali junak, najmanjši pa tožari

Slovenija · poje se v slovenščini

Prstki

»Prstki« je slovenska bibarija, v kateri ima vsak prstek svojo besedo — palček bi jedel, kazalček pil — mezinček, ki je vse gledal iz zibke, pa druge izda, ker so hoteli seči v mamino skrinjico.

▶ Poglej na YouTubu

Odpre iskanje te pesmi na YouTubu v novem zavihku — na tej strani se ne predvaja nič.

Besedilo

Palček pravi - jejmo, jejmo, kazalček pravi - pijmo, pijmo, sredinček pravi - ja samo kje dobimo? prstanček pravi - mamici v skrinjici vzemimo, mezinček pa je iz zibke gledal, pa vse mamici povedal. tititi mezinček ti, ker si mamici povedal.

#

»Prstki« na kratko

Država izvora
🇸🇮 Slovenija
Jezik
slovenščina
Avtor besedila
Ljudska
Prva omemba
Slovenska bibarija; avtor ni znan
Primerna za starost
2–7
Razpoloženje
igriva, ljudska
Nazadnje posodobljeno
25. julij 2026

Kako se poje

  1. Vsakega prstka se po vrsti dotakni ali z njim zamigaj, ko »spregovori« — od palčka do mezinčka.
  2. Vsakemu prstku daj svoj glasek za to, kar pove.
  3. Pri zadnji vrstici mezinčku požugaj in ga podraži: »tititi, mezinček, ker si mamici povedal!«

Pomen in izvor

To je slovenska različica igre, ki jo v takšni ali drugačni obliki poznajo po vsem svetu: pesmica, ki se igra na petih prstih, vsak od njih pa dobi svojo vrstico. Tukaj skujejo majhno zaroto. Palček bi jedel, kazalček pil; sredinček zastavi razumno vprašanje — ja, samo kje dobimo? — prstanček pa ima poredni odgovor: mamici v skrinjici vzemimo. Načrt spodleti po zaslugi najmanjšega prstka, ki je ves čas gledal iz zibke in mamici brž vse pove.

Zadnja vrstica se z ljubeznijo obrne na tega malega tožibabo — tititi, mezinček, ker si mamici povedal! — napol kregajoče, napol prisrčno. Pod šalo pa se skriva koristno delo, ki ga opravi vsaka bibarija: prstke poimenuje in premika enega za drugim, majhnemu otroku pa da drobno dramo, ki ji lahko sledi kar po svoji roki. Gre za slovensko ljudsko bibarijo brez zapisanega avtorja, ki se je v otroških sobah prenašala naprej z običajnimi drobnimi različicami.

Pogosta vprašanja

Kako se igramo »Prstke«?
Kot bibarijo. Prstke jemljemo enega za drugim in vsak dobi svojo vrstico: palček reče »jejmo«, kazalček »pijmo«, sredinček vpraša »ja, samo kje dobimo?«, prstanček odgovori »mamici v skrinjici vzemimo« — mezinček, ki je gledal iz zibke, pa mamici vse pove. Zadnja vrstica malega tožibabo podraži.
Za kaj je »Prstki« dobra igra?
Za poimenovanje in premikanje prstkov enega za drugim — pa še majhen nauk je zavit v šalo: požrešni načrt spodnese najmanjši, pošteni (ali pa tožljivi) prstek. Sodi v isto družino kakor igre s prsti, ki jih poznajo v številnih jezikih.
Kdo je napisal »Prstke«?
Avtor ni zapisan; gre za slovensko ljudsko bibarijo, ki se je prenašala iz roda v rod z manjšimi različicami.

Viri