zvita lisica smukne skozi zadnjo luknjo brloga, medtem ko lovec čaka spredaj

Slovenija · poje se v slovenščini

Lisička je

»Lisička je prav zvita zver« je šaljiva slovenska ljudska pesem o zviti lisički, ki prelisiči čakajočega lovca, smukne ven skozi zadnjo luknjo svojega brloga in se mu smeji vse do hoste.

▶ Poglej na YouTubu

Odpre iskanje te pesmi na YouTubu v novem zavihku — na tej strani se ne predvaja nič.

Besedilo

Lisička je prav zvita zver, pod skal'co ima svoj kvartir, pa z repkom miglja, pa s kremplji prasklja, pa vpraša, če je lovec doma.

#

Oj, lovec pa na štor' sedi, nabito puško v rok' drži, pa čaka na njo, da ustrelil jo bo, če le prikazala se bo.

#

Lisička pa je zvita b'la, pri zadnji luknji ven je ušla, pa hosto beži, se sladko smeji, pa jagrčku fig'ce moli.

#

»Lisička je« na kratko

Država izvora
🇸🇮 Slovenija
Jezik
slovenščina
Avtor besedila
Ljudska
Prva omemba
Slovenska ljudska pesem; avtor ni znan
Primerna za starost
2–7
Razpoloženje
igriva, ljudska
Nazadnje posodobljeno
25. julij 2026

Pomen in izvor

To je šaljiva ljudska pesem o najstarejši zvijačnici v gozdu — lisici — in očitno je na njeni strani. Predstavljena je kot »prav zvita zver«, stisnjena v svoj kvartir pod skalco, z repkom miglja in s kremplji praska ter predrzno na glas vpraša, ali je lovec doma. Lovec medtem mrko sedi na štoru z nabito puško in čaka, da se pokaže, da bi jo ustrelil.

Seveda se ne pokaže nikoli. Ker je zvita, preprosto smukne ven pri zadnji luknji svojega brloga in jo popiha v hosto, se sladko smeji in — vrhunec žalitve — prelisičenemu lovcu moli figo, star posmehljiv gib. Gre za slovensko ljudsko pesem brez znanega avtorja in sodi v veliko izročilo lisičjih zgodb, v katerih majhna, premetena žival vselej ukane veliko oboroženo. Otrok, ki jo poje, je nedvoumno povabljen, naj navija za lisičko.

Pogosta vprašanja

O čem govori »Lisička je«?
O zviti lisički, ki prelisiči lovca. Lisička ima svoj kvartir pod skalco, z repkom miglja in s kremplji praska, pa predrzno vpraša, ali je lovec doma. Lovec sedi na štoru z nabito puško in čaka, da bi jo ustrelil, če se le pokaže — a lisička je zvita in smukne ven pri zadnji luknji ter zbeži v hosto, se sladko smeji in mu moli figo.
Kaj pomeni, da lovcu »fig’ce moli«?
Pomeni, da mu kaže figo — star posmehljiv in kljubovalen gib. To je pika na i vsej šali: lisička lovcu ne uide le, ampak se prelisičenemu še privoščljivo ponorčuje, ko odhaja.
Od kod je »Lisička je«?
To je slovenska ljudska pesem brez znanega avtorja, ena od mnogih, ki se veselijo lisice kot premetene zvijačnice, ki se vedno izmuzne.

Viri