Besedilo
Jaz sem mala roža, roža mamina, mamica me boža, rada me ima.
#V šolo že zahajam, pridno se učim, mamici pomagam in je ne jezim.
#V šoli so mi djali, tamkaj za goro, tam so sami bratci, milo jokajo.
#To pač mora biti strašno in hudo mamico izgubiti jokati za njo.
#»Jaz sem mala roža« na kratko
- Država izvora
- 🇸🇮 Slovenija
- Jezik
- slovenščina
- Avtor besedila
- Ljudska
- Prva omemba
- slovenska otroška pesem, natisnjena kot ljudska; avtor ni zapisan
- Primerna za starost
- 2–7
- Razpoloženje
- igriva, ljudska
- Nazadnje posodobljeno
- 27. avgust 2026
Pomen in izvor
V jedru je to ljubka pesmica o tem, kako te ima mama rada: otrok je »roža mamina«, božan in ljubljen, že hodi v šolo, se pridno uči, pomaga in se trudi, da mamice ne bi jezil. Ta nežna vez — otrok in mama, roža in vrtnarica — je pravi predmet pesmi in njeni prvi kitici sta tako mili, kot le moreta biti. Nekatere zbirke se tu ustavijo.
Štirikitična različica portala Slovenske narodne pesmi, ki ji sledimo, pa nato podobo obrne. V šoli, pravi otrok, so mi rekli, da so tam za goro sami bratci, ki milo jokajo — in to pač mora biti strašno in hudo, mamico izgubiti in jokati za njo. Ljubljeni otrok in otroci brez mame onkraj hriba stojijo drug ob drugem, in prav to nasprotje daje pesmi njeno tiho bolečino.
Avtor ni zapisan; dva od treh virov, ki smo jih našli, jo natisneta kot ljudsko, tretji pa avtorja ne navaja. Kot večina ljudskih pesmi se poje z drobnimi razlikami — »in je ne jezim« ali »nič je ne jezim« na koncu druge kitice, v enem natisu pa s povsem drugo drugo kitico, v kateri otrok nič več ne nagaja in »modro govori«.
Pogosta vprašanja
- O čem govori »Jaz sem mala roža«?
- O tem, kako te ima mama rada. Otrok je »roža mamina«, mamica ga boža in ima rada; v šolo že zahaja, pridno se uči, mamici pomaga in je ne jezi. Nežno jedro pesmi je prav ta preprosta vez med otrokom in mamo.
- Zakaj sta zadnji kitici žalostni?
- V štirikitični različici, kot jo natisne portal Slovenske narodne pesmi, otrok pove, kaj so mu rekli v šoli: da so tam za goro sami bratci, ki milo jokajo — in to pač mora biti, si misli otrok, strašno in hudo, mamico izgubiti in jokati za njo. Srečni otrok in otroci brez mame za goro stojijo drug ob drugem, in prav to daje pesmi njeno bolečino. Nekatere zbirke natisnejo le prvi dve kitici.
- Kdo je napisal »Jaz sem mala roža«?
- Avtor ni zapisan. Slovenske narodne pesmi in Ventilator besed jo objavljata kot ljudsko, Otroška pesmica — spletno mesto, ki prinaša tako ljudske pesmice kot avtorske pesmi Milene Holc — pa zanjo avtorja ne navaja, zato jo obravnavamo kot ljudsko. Besedilo se od vira do vira malce razlikuje: druga kitica se konča »in je ne jezim« ali »nič je ne jezim«, Ventilator besed pa natisne povsem drugo drugo kitico: »nič več ne nagajam, modro govorim«.
