Besedilo
Gosenica je lezla počasi na drevo, pomigala na dolgo, pomigala kratko.
#Primigala je k meni, v lonček sem jo dal, nikar mi ne pobegni, zažugal sem, dejal.
#Ko v lonček sem pogledal, je notri ni bilo, pred oknom pa je letal metuljček prelepo.
#»Gosenica« na kratko
- Država izvora
- 🇸🇮 Slovenija
- Jezik
- slovenščina
- Avtor besedila
- Ljudska
- Prva omemba
- slovenska otroška pesem; avtor ni dokumentiran
- Primerna za starost
- 2–7
- Razpoloženje
- igriva, ljudska
- Nazadnje posodobljeno
- 27. avgust 2026
Kako se poje
- Ob prvi kitici s prsti počasi lezite po drugi roki kot gosenica, ki se iztegne na dolgo in nato na kratko.
- Ob »v lonček sem jo dal« iz ene dlani naredite lonček in gosenico spustite vanj.
- Ob »nikar mi ne pobegni« zažugajte s prstom.
- Ob »je notri ni bilo« pokažite prazne dlani — ni-ni.
- Ob zadnji vrstici z dlanmi zamahujte kot metuljček, ki leti mimo okna.
- Z najmlajšimi pojte počasi, da lahko sledijo besedam in posnemajo gibe.
Pomen in izvor
Ta nežna pesem skriva v otroški zgodbici drobec naravne čarovnije. Gosenica leze počasi na drevo, pomiga na dolgo in na kratko; otrok jo primami k sebi, jo spravi v lonček in ji zažuga — nikar mi ne pobegni. A ko spet pogleda v lonček, je gosenica izginila, mimo okna pa namesto nje leta prelep metuljček.
Najlepše pri tem je tisto, česar pesem ne pove. Nikjer ne razloži, da gosenica postane metulj; otroku preprosto pusti, da to odkrije sam — skozi prazen lonček in nenadni blesk pred oknom, z istim veselim začudenjem, kot ga občuti pravi otrok, ko to izve prvič. Je bibarija prav toliko kot pesem: prsti lezejo po roki kot gosenica, dlan naredi lonček, prst zažuga, prazne dlani pokažejo, da je lonček prazen, in dve dlani zaplahutata kot metulj.
Kdo jo je napisal, ne moremo povedati. Vrtci in starševski blogi jo natisnejo brez imena, posnela jo je tudi pevka Romana Krajnčan — njen posnetek iz leta 1999 je na albumu Tuba Luba —, a noben vir, ki smo ga našli, ne pove, ali je besedilo njeno ali starejše. Dokler kateri tega ne pove, jo tu obravnavamo kot ljudsko, prav njen tihi trik, ki naravoslovno lekcijo spremeni v majhen čudež, pa je razlog, da živi še danes.
Pogosta vprašanja
- O čem govori pesem »Gosenica«?
- O skrivni preobrazbi gosenice. Gosenica leze počasi na drevo, pomiga na dolgo in na kratko; otrok jo primami k sebi, jo da v lonček in ji zažuga, naj mu ne pobegne. A ko pogleda v lonček, gosenice ni več — pred oknom pa leta prelep metuljček. Ne da bi to naravnost povedala, pesem pokaže, kako gosenica postane metulj.
- Kaj pesem »Gosenica« otroka nauči?
- Zamisel o preobrazbi, nežno in s presenečenjem. Namesto da bi razlagala, da se gosenice spremenijo v metulje, pusti otroku, da to odkrije sam skozi zgodbico — prazen lonček in metuljčka pred oknom.
- Kdo je napisal pesem »Gosenica«?
- Noben vir, ki smo ga našli, tega ne pove. Pojejo jo v slovenskih vrtcih in natisnjena je na starševskih blogih brez imena avtorja, posnela pa jo je tudi pevka Romana Krajnčan (njen posnetek iz leta 1999 je na albumu »Tuba Luba«), a noben od teh virov ne navaja, kdo je napisal besedilo, zato jo tu obravnavamo kot ljudsko.
