otroci se dražijo s pretirano, karikirano zbadljivko

Slovenija · poje se v slovenščini

Lažeš, kradeš, bolhe ješ

»Lažeš, kradeš, bolhe ješ« je slovenska zbadljivka z igrišča — tista razposajeno hudobna neumnost, ki jo otroci vpijejo drug drugemu in ki se od bolh stopnjuje do policije, zapora in kač, ki pikajo v hlače.

▶ Poglej na YouTubu

Odpre iskanje te pesmi na YouTubu v novem zavihku — na tej strani se ne predvaja nič.

Besedilo

Lažeš, kradeš, bolhe ješ, v šolo hodiš nič ne veš, ko pa prideš do kosila, tam te čaka policija, policija reče stop, ti pa padeš v zapor, v zaporu so pa kače, ki te pikajo v hlače.

#

»Lažeš, kradeš, bolhe ješ« na kratko

Država izvora
🇸🇮 Slovenija
Jezik
slovenščina
Avtor besedila
Ljudska
Prva omemba
ljudska otroška zbadljivka; avtor ni znan
Primerna za starost
2–7
Razpoloženje
igriva, ljudska
Nazadnje posodobljeno
27. avgust 2026

Pomen in izvor

Ni vsaka otroška pesmica prijazna, in ta je odkrito zbadljivka — tista pretirana, za šalo hudobna neumnost, ki jo otroci vpijejo drug drugemu na igrišču. Začne se s salvo obtožb — lažeš, kradeš, bolhe ješ, v šolo hodiš in nič ne veš — nato pa se razposajeno stopnjuje v čisto absurdnost: pri kosilu te čaka policija, ta reče »stop«, pristaneš v zaporu, v zaporu pa so kače, ki te pikajo v hlače.

Rešuje jo to, da je tako čez rob, da zveni kot karikirano draženje in ne kot prava hudobija — noben otrok zares ne je bolh in ga ne zaprejo kače. Vseeno je zbadljivka in del poštenega, včasih razdrapanega sveta pesmic z igrišča, ki niso vedno nežne. Avtor ni zapisan, a zbadljivka je dovolj uveljavljena, da ima njen prvi verz kot rek svoje geslo v Slovarju pregovorov na portalu Fran (ZRC SAZU), celotno besedilo pa je tisto, ki ga ljubljanski vrtec natisne za 1. april. Hudobni verzi, kot je ta, preživijo prav zato, ker jih otroci z veseljem izmenjujejo, mi pa jih uvrščamo kot resničen, čeprav bodičast kotiček izročila.

Pogosta vprašanja

Kakšna pesmica je »Lažeš, kradeš, bolhe ješ«?
Zbadljivka z igrišča — tista pretirana, za šalo hudobna neumnost, ki jo otroci vpijejo drug drugemu. Kopiči obtožbe: lažeš, kradeš, bolhe ješ, v šolo hodiš in nič ne veš — potem pa se nesmiselno stopnjuje do policije, ki reče »stop«, do zapora in do kač, ki pikajo v hlače.
Ali je »Lažeš, kradeš, bolhe ješ« mišljena hudobno?
Mišljena je bolj kot karikirano draženje kakor kot prava hudobija — obtožbe so tako divje (bolhe za malico, kače v zaporu), da je vse skupaj prej smešno kot resno. Vseeno pa je zbadljivka, in uvrščamo jo kot pošten del izročila otroških pesmic, tudi z njegovimi hudobnimi vogali vred.
Kdo je napisal »Lažeš, kradeš, bolhe ješ«?
Avtor ni zapisan; take zbadljivke so čisto izročilo otroškega igrišča, ki se od otroka do otroka prenaša od ust do ust. Prvi verz je dovolj star in uveljavljen, da ima svoje geslo v Slovarju pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov na portalu Fran (ZRC SAZU), kjer je kot ena od različic zapisan tudi »Lažeš, kradeš, bolhe ješ, v šolo hodiš, nič ne veš«; celotno besedilo, natisnjeno tu, se ujema z različico, ki jo je objavil ljubljanski Vrtec Pod Gradom.

Viri